Demokrati v Združenih državah Amerike so okrepili pritisk na Donalda Trumpa glede objave dokumentov, povezanih s primerom Jeffreyja Epsteina. Opozicija si prizadeva izkoristiti ogorčenje javnosti v svojo korist in zahteva popolno razkritje. Uporabili so tudi redko uporabljeno 'pravilo petih', s katerim želijo ministrstvo za pravosodje prisiliti v objavo vseh dokumentov.

Voditelji okrožja Uvalde v Teksasu so izglasovali objavo dokumentov v zvezi z masakrom v osnovni šoli Robb leta 2022, kjer je bilo ubitih 19 učencev in dva učitelja. S tem se je končala večletna pravna bitka za razkritje informacij.

Nedavno deklasificirani dokumenti naj bi dodatno obremenjevali nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obamo glede domnevne prevare z ruskim vmešavanjem. Mediji poročajo o obtožbah, da je Obama odigral ključno vlogo pri sprožitvi afere 'Rusija', nekateri celo trdijo, da naj bi ti dokumenti razkrili njegovo izdajstvo. V luči teh dogodkov je zanimiv tudi podatek o Obamovem življenju, kot ga je objavil CNN, vključno z njegovim rojstnim datumom in krajem, ter dejstvo, da je sodnik, ki ga je imenoval Obama, zavrnil tožbo o tajnih srečanjih Zveznih rezerv. Glavna tema se vrti okoli Obamove domnevne vpletenosti v afero 'Russiagate' in razkritja, ki naj bi ga dodatno obremenjevala.

Japonske in druge azijske borze so se okrepile po novici o trgovinskih sporazumih med ZDA in Japonsko ter Indonezijo. Sporazum z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na japonski izvoz v ZDA in 550 milijard dolarjev naložb, je razveselil japonske proizvajalce avtomobilov, medtem ko so ameriški proizvajalci izrazili zaskrbljenost, saj so bile carine nižje od pričakovanih. Sporazum z Indonezijo odpravlja carine na 99 % ameriškega blaga.

Nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence se je znova pridružil pozivom k objavi dokumentov v zadevi Jeffreyja Epsteina. Medtem ko se je Pence pridružil pozivom, je vodja senatne večine John Thune dejal, da v senatu ni bilo izraženega velikega zanimanja za prisilno objavo teh dokumentov.

Trumpova administracija je objavila več kot 200.000 do 240.000 strani prej zapečatenih dokumentov FBI o nadzoru nad Martinom Luthrom Kingom mlajšim in preiskavi njegovega umora. Odločitev je bila sprejeta kljub nasprotovanju Kingove družine, ki še vedno verjame, da James Earl Ray ni bil edini storilec umora in upa, da bodo novi dokumenti prinesli dodatna spoznanja. Dokumenti so bili zapečateni od leta 1977.

Odbor ameriške predstavniške hiše je izglasoval poziv k predložitvi dokumentov v okviru preiskave zoper Jeffreyja Epsteina, s čimer se stopnjuje pritisk za razkritje informacij. Vabilo, ki ga je predlagal odbor s sedežem v Washingtonu, zadeva predvsem sodelovanje Ministrstva za pravosodje. Podkomisija, ki ji predsedujejo republikanci, je odobrila demokratski predlog za predvolitev pravosodnega ministrstva glede zadeve Epstein.

Ameriška vlada, pod vodstvom predsednika Trumpa, je javnosti predala doslej tajne dokumente v zvezi z umorom borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga iz leta 1968. Gre za izpolnitev volilne obljube predsednika Trumpa. Objavljenih je bilo okoli 6000 dokumentov, ki obsegajo skoraj četrt milijona strani. Te dokumente je FBI zbral leta 1977 in so bili od takrat varovani kot tajni.

V ZDA narašča napetost zaradi neobjavljene domnevne 'Epsteinove liste', ki naj bi vsebovala imena vplivnih oseb, vpletenih v pedofilski škandal z Jeffreyjem Epsteinom. Demokrati grozijo z ukrepi, saj naj bi administracija Donalda Trumpa seznam zadrževala. Medtem je Trumpova administracija objavila skoraj 200.000 strani tajnih akt FBI, ki se nanašajo na inšpekcijo in preiskavo umora borca za državljanske pravice, Martina Luthra Kinga mlajšega, kar je ponovno razplamtelo razpravo o enem najtemnejših poglavij ameriške zgodovine.

Zvezna sodnica v ZDA je zavrnila zahtevo po razkritju sodnih zapisnikov iz let 2005 in 2007, ki se nanašajo na preiskavo finančnika Jeffreyja Epsteina. Kljub pritisku za razkritje podrobnosti o Epsteinovih dejavnostih, vključno z vpletenostjo visokih uradnikov, je sodnica navedla, da so ji roke zvezane pri razkrivanju zapisnikov z velikih porot. Vzporedno je prišlo do sodnega odločanja o prepovedi izpustitve obtoženega člana tolpe MS-13 Kilmarja Abrego Garcie, medtem ko je predsednik Trump odpovedal odvetnika, ki naj bi zamenjal prejšnjo tožilko v New Jerseyju. Mike Lindell je medtem praznoval zmago, ko je sodišče razveljavilo odločitev o plačilu 5 milijonov dolarjev v sporu glede podatkov o volitvah.

Administracija Donalda Trumpa je razkrila več kot 230.000 zaupnih dokumentov, povezanih z umorom Martina Luthra Kinga mlajšega, kar je del družine kljub nasprotovanju drugih članov pozdravil. Kingova nečakinja je ta korak označila za »zgodovinski korak k resnici«, ki si jo ameriško ljudstvo zasluži, s čimer so dokumenti, javno dostopni prvič po letu 1977, prinesli dodaten vpogled v primer.

Direktorica Nacionalne obveščevalne službe (DNI) Tulsi Gabbard je objavila poročilo, v katerem trdi, da so uradniki administracije nekdanjega predsednika Baracka Obame manipulirali z obveščevalnimi podatki v zvezi z ruskim vmešavanjem. To naj bi dokazovalo zaroto za spodkopavanje prvega Trumpovega predsedovanja, pri čemer se pojavljajo tudi vprašanja o morebitni kazni za izdajo. Gabbardova je pozvala k polni odgovornosti in pregonu vseh vpletenih uradnikov iz Obamove dobe.

Nacionalna obveščevalna služba ZDA je objavila več kot 230 tisoč strani dokumentov, povezanih z umorom ameriškega borca za državljanske pravice Martina Lutra Kinga mlajšega, ki je bil ubit leta 1968. Gre za prvič v zgodovini, da je ZDA razkrila tako obsežno število dokumentov FBI o tej preiskavi. Dokumenti so na voljo na spletni strani archives.gov.

Administracija Trumpa je razkrila na tisoče dokumentov FBI, povezanih z Martinom Luthrom Kingom, kljub nasprotovanju njegove družine. Objava približno 240.000 (po nekaterih virih 230.000) strani dokumentov prihaja sredi polemike glede zavrnitve objave dokumentov v primeru Epstein, kar je dejanje, ki ga je nacionalna obveščevalna direktorica označila za dokaz »transparentnosti« administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal javno objavo obsežnih dokumentov, povezanih z umorom Martina Luthra Kinga mlajšega, med katerimi je približno 230.000 strani poročil FBI in CIE o Kingu. Ta poteza se je zgodila v času, ko se Trumpova administracija sooča s pritiskom zaradi ponovno oživljene afere Epstein, kar je sprožilo špekulacije o poskusu preusmeritve javne pozornosti. Objava teh zgodovinskih dokumentov je pomembna za razumevanje preteklosti in vpliva na percepcijo ključnih dogodkov v ameriški zgodovini.

Trumpova administracija je prek direktorice nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard objavila več kot 200.000, natančneje 230.000 strani, prej zaupnih dokumentov, povezanih z atentatom na vodjo državljanskih pravic Martina Luthra Kinga mlajšega. Ti dokumenti, med katerimi so tudi datoteke nadzora FBI, so bili objavljeni po neposrednem ukazu predsednika Donalda Trumpa, kljub morebitnemu nasprotovanju nekaterih članov Kingove družine. Pred tem je Tulsi Gabbard priporočila tudi kazenski pregon več uradnikov iz Obamove administracije zaradi njihove vloge v "izdajalski zaroti" iz leta 2016.

Direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je v soboto sporočila, da so bili nedavno objavljeni dokumenti obveščevalnih služb, ki se nanašajo na izvor preiskave Rusije, predani ministrstvu za pravosodje ZDA. Gabbardova je v petek zvečer napovedala, da bo "bombshell" memorandum iz leta 2016, ki podrobno opisuje obseg "zarote" o ruskem dogovarjanju, predala ministrstvu za pravosodje zaradi morebitnega kazenskega pregona. Na novo deklasificirani memorandum prvič razkriva, da je preiskava ruskega dogovarjanja, imenovana tudi "Russiagate", zdaj neposredno vključila tudi nekdanjega predsednika Baracka Obamo.

Nekdanji policijski detektiv iz Louisvillea v Kentuckyju je bil obsojen na 33 mesecev zapora zaradi kršenja pravic Breonne Taylor, ko je izstrelil deset nabojev v njeno stanovanje. Hkrati so bili objavljeni tudi zvezni dokumenti, povezani z preiskavo atentata na Martina Luthra Kinga Jr.

Donald Trump je podpisal zakon, ki Ministrstvu za pravosodje ZDA narekuje, da v roku 30 dni javno objavi vse preostale dokumente v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina. Zakon, imenovan Epstein Files Transparency Act, bo omogočil objavo približno 100.000 dokumentov.

Predstavniški dom ZDA je z veliko večino glasoval za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina in predal predlog zakona senatu. Kljub temu ostajata še dve oviri, preden bo do dejanske objave dokumentov prišlo.